Letošnja novost festivala je uvedba osrednje festivalske regije, ki bo vsako leto druga. Na ta način želimo spodbujati sodelovanje, povezovanje ter poglobljeno spoznavanje narodnih noš in oblačilne dediščine z vseh koncev Slovenije.

Letošnja osrednja gostja – Bela krajina
Bela krajina se bo predstavila s svojo edinstveno narodno nošo, prepoznavno po belih lanenih oblačilih, značilnimi naglavnimi rutami ter predpasniki. Njihova noša izraža preprostost, eleganco in stoletno skrb za tradicijo, ki je še danes živa in spoštovana.

Belokranjska ženska noša je dvodelna, sestavljena iz rokavcev in krila, dopolnjujejo pa jo peča, predpasnik, pas in obuvalo. Posebnost so bogato okrašeni rokavci in nagubano krilo. Glavno pokrivalo je peča, ki je zadaj vezana, v zimskem času pa prekrižana pod brado in zavezana na tilniku. Praznična peča je prekrižana zadaj in na čelu tvori rožo, ki se iz kraja v kraj razlikuje po svojem zaključku. Peča je v vidnem delu obrobljena s čipko in v prosto padajočem delu na hrbtu lahko tudi vezena.

Belokranjice so poleti nosile poleg čevljev na vezalke tudi platnene copate, prevezane z rdečimi, rumenimi in modrimi nitmi. Nogavice so bile bele in modre.

Značilno vrhnje oblačilo so brezrokavne jope in kožuhi. Okrog pasu so si Belokranjice pripasale daljše volnene progasto tkane pasove, navadno iz oranžno rdeče in črne volne. V okrasne in praktične namene so uporabljale različne sponke, a so bile pri rabi nakita zelo skromne.

Moška noša je enostavnejša: široke platnene hlače, srajca brez ovratnika, usnjen pas s sponkami in klobuk. Moški so sprva nosili usnjene opanke ali cokle, kasneje pa doma narejene čevlje, medtem ko so poleti pogosto hodili bosi.

Noša ni bila le obleka – bila je jezik identitete. Govorila je o starosti, zakonskem stanu in prazničnem razpoloženju. Danes je eden najbolj dragocenih simbolov slovenske kulturne dediščine.

Belokranjska noša skozi oči današnjih generacij
Kaj nam noša sporoča danes?
Če je nekoč z dvema kitama sporočala, da je dekle neporočeno, danes mladi v njej vidijo nekaj drugega – ponos, povezanost s koreninami in avtentičnost, ki je brezčasna. V času aplikacij in hitrih stikov je belokranjska noša opomnik, da je pristnost tista, ki povezuje ljudi.
Mlada dekleta in fantje iz Bele krajine z veseljem oblačijo noše svojih babic in dedkov. Zavedajo se, da ob vsaki nitki živijo zgodbe njihovih prednikov – o delu, ljubezni, praznikih in preprostih radostih. Noša tako postaja most med preteklostjo in prihodnostjo, med dediščino in sodobno identiteto mladih. Kamničanka Lana je raziskovala posebnosti belokranjske noše, več v videu.

Zato naslov »Ni Tindra – ni panike. Doživite tradicijo v živo.« nosi sporočilo: prave zgodbe, pravi nasmehi in pravo druženje se dogajajo tukaj in zdaj – v noši, v glasbi, skupnem praznovanju.

Festivalski utrip:
Petek, 12. 9.
Odprtje s koncertom Mestne godbe Kamnik, nastopom kamniških mažoretk, folklornih skupin in glasbeno-plesno predstavo Zeleni Jurij. Večer bo zaključil Dejan Vunjak.

Sobota, 13. 9.
Dopoldanske delavnice peke belokranjske pogače, prikazi izdelave pisanic, volne in lanu. Popoldne ljudska glasba (orgličarji, tamburaši, citrarji), predstavitve rokodelcev in folklornih skupin. Zvečer zabava z Domnom Kumrom in Slovenskimi muzikanti.

Nedelja, 14. 9.
Dan največjega praznovanja – folklorni program s skupinami iz tujine in veličastna povorka narodnih noš z okoli 2.000 udeleženci. Zaključek s Podokničarjem in domačimi narodnozabavnimi ansambli.

Več o programu: https://narodnenose.si/program-festivala/

Poleg glasbe in plesa vas čakajo kulinarične dobrote (tudi sveže pečena belokranjska pogača), tržnica domače obrti, prikazi rokodelskih spretnosti in pristna gostoljubnost.

Spremljajte Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku na družbenih omrežjih FB živim Kamnik  in na FB Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine na spletni strani festivala za dnevne utrinke, novice in podrobnosti o programu.