NAJ kamniška športnika 2020 v kostumu narodne noše izkazujeta svoj domovinski ponos

Olimpijka Maruša Mišmaš in slovenski reprezentant Mitja Gasparini sta obraza letošnjih Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. V lanskem letu sta iz športnih treningov prišla na fotografiranje in s svojo voljo, energijo, predanostjo in veliko potrpežljivostjo, ki jo vzame fotografiranje, pokazala svojo ljubezen, spoštovanje in svoj domovinski ponos ravno skozi preobrazbo iz športnih dresov v oblačila naših prednikov.

Najboljša športnica in najboljši športnik občine Kamnik 2020 sta bila  Maruša Mišmaš Zrimšek, tekačica čez ovire, državna prvakinja na 3000m, slovenska atletinja leta in svetovna atletinja meseca julija, naša olimpijka v Tokiju ter Mitja Gasparini, ki se je po enajstih letih izjemnih uspehov vrnil v Slovenijo in podpisal pogodbo s Calcit Volleyem iz Kamnika.

Njuno podobo in razmišljanje smo ujeli v kratkem intervjuju in fotografijah, ki pokažejo njun odnos do naše kulturne in oblačilne dediščine.

 

Maruša Mišmaš

Maruša, niste Kamničanka od nekdaj, a omenila ste, da vam je Kamnik izjemno pri srcu. Kaj vam je tako všeč v Kamniku, da ste si ga izbrala za svoj dom?

Prej sem živela v Grosuplju, zdaj pa že tretje leto živim v Kamniku. V Kamnik sem se takoj zaljubila. Všeč so mi stara mestna jedra kot je kamniško, poleg tega pa je mesto obkroženo z naravo in ponuja ogromno možnosti za tek in kolesarjenje v naravi.

 

Kako da ste se odzvala povabilu organizatorja Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku (DNN) k fotografiranju v narodni noši? Zdelo se mi je, da bo to zelo zanimiva in zabavno izkušnja, hkrati pa z veseljem pripomorem k promociji Kamnika in kulturne dediščine.

Lahko bi rekli, da ste lani skorajda direktno iz Tokija skočili v to narodno nošo, ki jo vidimo na sliki. Kakšne vtise ste prinesla iz daljnega Tokia? Kako ste doživljala Olimpijske igre kot naša olimpijka?

Kljub temu, da zaradi omejitev nismo mogli videti Japonske izven Olimpijske vasi, je Japonska name naredila velik vtis. Japonska izgleda kot zelo lepa, urejena in čista država, ljudje pa izjemno prijazni in gostoljubni. Z veseljem bi se enkrat vrnila in si Japonsko turistično ogledala. Sem bila pa tam popolnoma osredotočena na svoje tekmovanje in se z drugimi stvarmi sploh nisem ukvarjala. Tekmovanje je bila izjemna izkušnja, drugačna kot katerakoli druga, saj se čuti, da so Olimpijske igre nekaj posebnega. Res sem si želela, da bi bil nastop v finalu moj najboljši do sedaj in to mi je uspelo.

Katere noše so vam najbolj všeč? Vaša noša je na vas kot ulita in na fotografiji izgledate kot da ste iz nekega drugega časa. Ali ste se že kdaj nadela kostum narodne noše?

Pred tem še nikoli nisem imela oblečene narodne noše. Tale mi je bila zelo všeč in sem se v njej počutila kot iz filma.

Kje trenirate, ko odložite narodno nošo (smeh)?

Večinoma treniram v Ljubljani, saj se tam dobivamo s trenerjem in ostalimi atleti iz ekipe. Veliko pa tečem tudi sama po Kamniku. Večkrat tudi kolesarim ali treniram v bazenu v Kamniku. Včasih pa opravim trening tudi na kamniškem atletskem stadionu, ki ponuja čudovit razgled na gore.

Kakšno je vaše sporočilo mladim o športu, o visokih rezultatih, o občutkih zastopati domovino, o simboliki narodne noše, ki izraža slovensko kulturo, tradicijo in običaje ter tudi dostojanstvo slovenskega človeka ? Kaj vam pomeni vaša domovina?

V  ponos mi je, da lahko po svetu preko športa predstavljam Slovenijo. Prav je, da smo Slovenci ponosni na naše športne dosežke, kakor tudi našo naravno in kulturno dediščino. Bolj kot potujem po svetu, bolj se zavedam, kako lepo nam je v Sloveniji. Ko se vrnem domov, si vedno rečem, doma je najlepše.

 

Mitja Gasparini

Mitja, niste Kamničan od nekdaj, a omenili ste, da da se v Kamniku dobro počutite. Kaj vam všeč v Kamniku?  

Res je, prihajam iz Izole in se tam vsekakor najboljše počutim, a v Kamniku imate res lepo naravo in najraje se sprehajam  z našim psom Guapo.

Kako da ste se odzvali povabilu organizatorja Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku (DNN) k fotografiranju v narodni noši?  

Ni mi bil problem se odzvati, kajti glede na to, da ste me zbrali kot naj športnika Kamnika in sta šport in kultura tesno povezana, se mi je zdelo prav, da tudi jaz kaj postorim za vse, ki so čutili, da me vključijo.

Kako lahko športnik kot ste vi vedno znova požene korenine v drugem kraju kamor ga odpelje pogodba? Kako bi primerjali življenje na Japonskem, kjer ste živeli kar 11 let in majhnem mestu, v primerjavi z japonskimi mesti, Kamniku?

Na Japonskem sem bil samo eno leto, drugače pa v Južni Koreji, Grčiji, na Poljskem, Italiji in Franciji… ampak mislim, da primerjava sploh ni možna. V večmilijonskih mestih pač življenje poteka čisto drugače. Največja razlika pri meni je vsekakor družina, ki je bila po svetu vedno z menoj, v Kamniku pa sem kar sam, saj je do doma le dobra ura vožnje – toliko sem se npr. na Japonskem vozil na trening v eno smer vsak dan…

Katere noše so vam najbolj všeč? Vaša noša je na vas kot ulita in na fotografiji izgledate kot da ste iz nekega drugega časa. Ali ste se že kdaj nadel kostum narodne noše? Kakšni so bili vaši občutki v noši?

Narodnih noš ne poznam prav dobro. Veliko lepih sem videl po slikah in video posnetkih. Ta, ki sem jo oblekel za fotografiranje, je bila prva, ki sem jo kdaj nosil in moram povedati, da sem se v njej dobro počutil, saj sem se v njej za nekaj trenutkov vrnil, če lahko tako rečem – v stare čase.

Kako se počutite ob razkritju, da bosta z Marušo Mišmaš glavna obraza 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku?

Ob tem sem bil kar malo presenečen saj do dneva fotografiranja nisem vedel za to. V čast mi je, da z Marušo pomeniva toliko za kamniške Dneve narodnih noš in tudi na splošno v športu seveda.

Kje trenirate, ko odložite narodno nošo (smeh)?

Treniram v Kamniku kot član Calcit volley-a.

Kakšno je vaše sporočilo mladim o športu, o visokih rezultatih, o občutkih zastopati domovino, o simboliki narodne noše, ki izraža slovensko kulturo, tradicijo in običaje ter tudi dostojanstvo slovenskega človeka ? Kaj vam pomeni vaša domovina?

Glede na to, da sem po svetu preživel dolgih 11 let in prepotoval marsikateri kotiček našega planeta, sem vedno rad oblekel domač reprezentančni dres, poslušal himno in zastopal našo državo na raznih tekmovanjih. To mi je vedno bilo v ponos, ker domovino ter pripadnost narodu, pa naj si bo skozi šport, kulturo, jezik ali kaj drugega, vedno lahko nosiš v sebi, kjerkoli si. Če pa lahko na ta način nekako “zakričiš”  od kod si in seješ dober glas o svoji domovini, se lahko počutiš privilegiranega. Tako delaš dobro celemu narodu. In to je zelo dober občutek.

Pogovarjala se je

Nina Irt, stiki z javnostmi, Zavoda za turizem in šport Kamnik